Drugi o meni
Branimirja Ritonjo poznamo kot izvrstnega fotografa in zavzetega organizatorja, ki že nekaj let vodi Fotogalerijo Stolp v Mariboru.
V zadnjem obdobju lahko sledimo njegovim serijam in fotografskim instalacijam, kot so XPAN iz leta 2001, Sin Salida - Brez izhoda iz leta 2003, 20 in Mariborska dvorišča iz leta 2004, Nedljsko jutro iz leta 2005 in, v nastajanju predmestja. Pri večini del lahko začutimo pomen detajla, pozornost, ki jo avtor posveča kompoziciji in izbiri pravega trenutka, s čemer ustvarja premišljeno, vendar emotivno bogato fotografijo.
Vse omenjeno velja tudi za pričujočo serijo Bratislava, nastalo leta 2005 med študijskim bivanjem v Bratislavi. Motive je Branimir "nabiral med sprehajanjem" in spoznavanjem mesta. Za ogled si moramo vzeti nekoliko več časa. Pogosto se moramo vprašati, kdo je na fotografiji in kaj oseba sploh počne ... da se razkrije nezdružljivost podob in okolja. Napetost med svetovi avtor doseže na pomenski ravni, kot je zelo očitno na fotografiji, kjer reklamni pano pokaže nov povsem bleščeč avto, ki ga primerja z okoljem, odpadom gum. Na drugi fotografiji avtor primera izložbo trgovine in človeka vsakdanjika, ki obrača pogled v nas, pri čem postane povsem jasno, da v trgovino kot kupec ne bo nikoli vstopil. Spet naslednjič pa se pomeni skrivajo v soočanju praznih stopnic, zarjavelih ključavnicah in modernih stavbah v bližini. Fotografija je pogosto razdeljena tudi s pomočjo likovnih sredstev, ustvarijo se napetosti med svetlimi in temnimi površinami, praznino in strukturo.
Branimirja Ritonjo privlačijo vzorci, njihovo razvrščanje, poigravanje z našim pogledom; poglejmo bogate strukture sten, ograje, električne napeljave, stebre, ki jih avtor spreminja v likovne elemente ... Serija je zanimiva tudi zaradi panoramskega fotoaparata. V sodobnosti aktualen pristop, ki zaobjame širši pogled, kot ga lahko vidimo s prostim očesom, pa je fotografu tokrat omogočil tudi nekaj povsem nepričakovanega - veliko bolj neposreden stik s portretiranci. Ti se ob pogledu na dokaj neprofesionalni videz fotoaparata niso počutili ogroženo in so vzpostavili spontan stik s fotografom, kar je danes že velika redkost.
Po eni plati se skozi serijo jasno kaže avtorjev intimen pogled, zato je skorajda vseeno, katero mesto je pred nami: v zadnjem času ga privlačijo zapuščeni predeli, malenkosti, obrobje ... Vendar je serija tudi potopis. Tokrat dvojnosti, ki ga privlačijo, ni podprl z izborom fotografskega papirja. Ker sicer tonsko izjemno bogat papir nima čiste beline in ne ponuja kontrastnosti, prevladuje sivina, ki določa celoto. Ker pa imamo pred seboj konkretno mesto, sklenimo: Bratislava je siva, kljub prenovljenemu centru ni slišati smeha in ni videti sonca.
Breda Kolar Sluga
With the present exhibition Branimir Ritonja offers a mosaic of diary notes written in four European cities. The photographs have been taken on journeys between 2001 and 2006 and form four cycles that are not divided by motif but still show diverse impressions imposed on the photographer by the individual town. The main protagonists of the photographer's opus are
Branimir Ritonja je rojen 1961. Po poklicu diplomirani varstvoslovec. Leta 1971 dobi prvi fotoaparat. 1973 v šolski temnici razvije prvi črno-beli film in izdela prvo črno-belo fotografijo. Leta 1978 v časopisih Borba in Varnost objavi reportažo o pogrebu Edvarda Kardelja. Leta 1981 postane član Fotokluba Maribor. V klubu sreča Ivana Dvoršaka, ki je naslednja leta njegov mentor. Istega leta posname fotografijo Starec. 1982 na razstavi Umetniške fotografije v Beogradu prejme drugo nagrado (knjiga Psihologija zapažanja umjetničkog dijela). Rodi se mu hčerka Nina. 1986 posname fotografijo Deklica z jabolkom. Leto dni kasneje ustvari seriji Arhitektura in Portreti v tehniki fotografike. V letih 1988–1989 ustvari serijo fotografij Svetlobne skice. Leta 1989 mu Fotografska zveza Jugoslavije (FZJ) podeli naziv kandidata-mojstra fotografije. Razstavlja v galeriji FZJ v Beogradu, fotografij mu ne vrnejo. 1990 prične uporabljati kamero srednjega formata. 1991 razpade Jugoslavija. V letih 1994–1997 fotografira grafite, ki jih leta 1998 razstavi v Mali galeriji Cankarjevega doma. Leta 1995 mu Mednarodna zveza za umetniško fotografijo (FIAP) podeli naziv umetnika fotografije (AFIAP). Leta 1996 postane umetniški vodja Fotogalerije Stolp. 1998 postane mojster fotografije Fotografske zveze Slovenije. 1999 preizkuša digitalno fotografsko tehniko. Leta 2001 dobi fotoaparat Hasselblad X-Pan. Istega leta se udeleži likovne kolonije v Madridu in nadaljuje s študijskim potovanjem po Španiji in jugu Francije. V času kolonije ustvari kolekcijo fotografij na temo španske koride Sin salida – Brez izhoda. Leta 2002 je izvoljen za predsednika Fotokluba Maribor. Istega leta prične eksperimentirati s fotografijo na kamnu in drugih podlagah. Leta 2003 ustvari fotografsko-prostorsko postavitev 20 in jo postavi na ogled v Fotogaleriji Stolp. 2004 posname serijo fotografij Mariborska dvorišča. V letih 2004–2005 ustvari serijo del z naslovom Nedeljsko jutro. Leta 2005 študijsko biva v Bratislavi. Ustvari serijo fotografij motivnih kontrastov. 2006 prične fotografirati predmestja. Ponaša se s 37 samostojnimi razstavami in s sodelovanjem na preko 500 skupinskih razstavah ter z več kot 100 nagradami.
Branimir Ritonja was born in 1961. He is a criminologist by profession. He gets his first camera in 1971. In 1973 he develops his first black and white film and produces his first black and white photograph in the dark room. In 1978 he publishes a report about Edvard Kardelj's funeral in the newspapers Borba and Varnost. In 1981 he becomes a member of the photographic club Fotoklub Maribor, where he meets Ivan Dvoršak, his mentor for the next few years. In that same year he shoots the picture Starec (Old Man). In 1982 he is awarded second place at the Art Photography exhibition in Belgrade (book Psihologija zapažanja umjetničkog dijela). Daughter Nina is born. In 1986 he takes the picture Deklica z jabolkom (Girl with an Apple). One year later he creates the series Arhitektura (Architecture) and Portreti (Portraits) in a black and white photographic technique that excludes the greyscale. During 1988–1989 he produces the photograph series Svetlobne skice (Light Sketches). In 1989 the Yugoslav Photographic Association (FZJ) bestows on him the title Candidate-Master of Photography. He exhibits in the Belgrade FZJ Gallery but his photographs are not returned to him. In 1990 he begins to use the middle format camera. In 1991 Yugoslavia breaks apart. During 1994–1997 he photographs graffiti and exhibits the pictures in the Little Gallery of the Congress and Cultural Centre Cankarjev dom. In 1995 the International Federation of Photographic Art (FIAP) bestows on him the title Artist of the International Federation of Photographic Art (AFIAP). In 1996 he becomes Art Director of the Stolp Photo Gallery. In 1998 he is bestowed the title Master of Photography by the Slovene Photographic Association. In 1999 he researches the technique of digital photography and gets a Hasselblad X-Pan camera in 2001. In the same year he participates at an art workshop in Madrid and continues with his studies travelling around Spain and Southern France. During this time he creates a collection of photographs on the topic of the Spanish Corrida Sin salida – No Way Out. In 2002 he is voted President of the Fotoklub Maribor. In the same year he starts experimenting with photography of stone and other surfaces. In 2003 he creates a photographic-space installation entitled 20 and exhibits it in the Stolp Photo Gallery. In 2004 he shoots the series Mariborska dvorišča (Maribor Courtyards). During 2004–2005 he creates a series of works entitled Nedeljsko jutro (Sunday Morning). In 2005 he spends his time studying in Bratislava and creates a series of motif contrasts. In 2006 he starts photographing town suburbs. He prides himself upon 37 solo exhibitions and over 500 group exhibitions as well as over 100 awards.
Kontakt
Preišči stran
Create a free website :: Webnode Webnode